admin
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.06. 2009, 11:39
Prispevkov: 76
|
 Objavljeno: 23 Jun 2009 19:53 Naslov sporočila: IRIDODIAGNOSTIKA |
 |
|
IRIDODIAGNOSTIKA
Zgodovina
Sklepanje o bolezni glede na znake, opažene v šarenici očesa, sega v daljno preteklost. Iris v grščini pomeni šarenica. Prve slike šarenice so našli na stenah jam v Mali Aziji. Pred več kot tisoč let so v Indiji in na Kitajskem pri ugotavljanju bolezni velik pomen pripisovali spremembam na šarenici. Obstajajo opisi šarenic Hipokrata. Z diagnosticiranjem na osnovi šarenice so se ukvarjali egipčanski zdravniki že v času faraona Tutankamona. Najbolj znan je bil vrač Jel Aks, ki je zaslužen za širjenje tega znanja v druge dežele: Babilon, Tibet, Indokina. Ohranil se je zapis diagnostike na osnovi šarenice, ki ga je napisal Jel Aks na dveh zvitkih dolžine 50 metrov ter širokih 1,5 metra. Našli so ju v grobnicah v Gizi. Danes sta shranjena v Babilonski knjižnici. Na papirusih je opisan zelo zanimiv način pregleda šarenice s pomočjo ploščic iz cinka in niklja, ki so bile pokrite s plastjo srebrnkaste tekočine. Jel Aks je držal tako ploščico pred očesom določen čas, potem jo je ponovno premazal z neko tekočino in jo spet podržal pred očesom. Nato je ploščico pomočil v neko raztopino, nakar se je slika šarenice obarvala. Slike obarvnih šarenic so se ohranile do danes, način njihove izdelave pa je ostal skrivnost. V grobnici Tutankamona je bilo najdenih več takšnih ploščic s sliko. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da je bil faraon bolehen človek.
Vodilni tibetanski zdravniki so največ pozornosti namenjali prav očem. Spremenjene dele šarenice so poimenovali »okna v notranjost telesa«. Pastirji nekaterih narodov so znali bolezni ovac določati po spremembi na šarenici živali. V srednjem veku so oko imenovali »plamenček telesa«, ki je kazal na zdravstveno stanje človeka, in sicer je »bleščeče oko« pomenilo zdravega človeka, »motno oko« pa je govorilo o bolanem človeku. V knjigi Filipa Meienza, ki je bila izdana v Dresdenu v 1670 letu, so opisane določene cone šarenice.
Posebno mesto v zgodovini iridodiagnostike zavzema madžarski zdravnik Ignac Pekszeli iz Budimpešte. Z njegovim imenom je povezana prva sistematizacija znakov na šarenici. Legenda govori, da se je njegov interes za iridodiagnostiko začel neobičajno, med sprehodom po gozdu. Našel je gnezdo sove in skušal vzeti iz njega jajce. Sova je s kremplji zagrabila za roko, v obrambi pa je Pekszeli nehote zlomil sovi tačko. Začuden je opazil, da se je v očesu sove na strani poškodbe pojavila opazna črna navpična črta. Kasneje, ko je Pekszeli študiral medicino na Dunajski umverzi in kasneje ko je delal kot kirurg, je začel opazovati spremembe na šarenici pacientov. Ugotovil je, da ima vsak organ v telesu svoj segment na šarenici. Po dolgoletnem opazovanju številnih bolnikov je Pekszeli sestavil prvo shemo projekcijskih con na šarenici. Poleg tega je napisal vrsto knjig. Znane so njegove besede:”Oko ni samo ogledalo duše, temveč tudi zrcalo telesa”.
Kasneje je osnove iridodiagnostike razvijal švedski pastor Lilequist. Uspelo mu je odkriti veliko novih znakov na šarenici, o čemer je izdal dve knjigi. Njegova shema, ki jo je sestavil, je bila dosti bolj popolna.
Nadaljni razvoj iridodiagnostike je povezan z Nemčijo. Po drugi svetovni vojni so metodo začeli uporabljati po celem svetu. Leta 1951 je bila organizirana prva mednarodna zveza iridologov. V sodobnem času so v različnih državah organizirani centri in šole za izobraževanje in razvoj iridodiagnostike.
Kaj pomeni iridodiagnostika?
To je branje znakov iz šarenice, ki govorijo o stanju skoraj vseh notranjih organov. Šarenica je kolobar, ki je pri ljudeh različno obarvan. Obstajajo šarenice sive, rjave, zelene, modre barve. Pri zdravem človeku je šarenica čista, blesteča in je skoraj brez znakov. Bolni ljudje pa imajo na šarenici vidne spremembe. Vsak znak pomeni čisto določeno bolezen. In tako se v času življenja na šarenici odtisnejo znaki različnih oblik, barv in globine. Lahko bi rekli, da je že sama narava poskrbela za to, da je v naših očeh shranjen arhiv, v katerem so zabeležene vse bolezni od rojstva do smrti. In če je pri dojenčku šarenica večinoma brez znakov, ste gotovo opazili, kakšne so oči pri starejših: nečiste, z madeži, pogled je moten. Šarenica je zrcalo zdravja človeka.
Življenje prinaša cel kup stresov, infekcij, poškodb, poleg tega še različna razočaranja v osebnem življenju, poklicu in ljubezni. Določeno negativno vlogo igra tudi vedno bolj onesnaženo okolje. Že v otroštvu se pojavijo prvi znaki, ki jih odtisnejo prebolele otroške bolezni. Narava je modra in ni zastonj naredila tako pomemben arhiv podatkov, saj je zdravje osnovno gibalo človekovega življenja in uspeha. Če ne bi bila izbrana šarenica, bi narava to pomembno informacijo odtisnila v nekem drugem organu. Tako najdemo informacijske centre tudi na stopalih, na ušesni školjki, jeziku, nosu, obrazu, vendar je šarenica najbolj natančen zapis bolezenskega stanja organizma. Znaki v šarenici ne povedo le kateri organ je obolel, temveč tudi osnovni vzrok ter bolezenske povezave.
Kot je vsem znano, je točna diagnoza prva naloga zdravnika, saj brez nje ni mogoče učinkovito zdravljenje. Naj ponovim: če je nek organ v vašem telesu obolel oziroma je prišlo do prvih bolezenskih sprememb, šarenica takoj reagira tako, da se na njej pojavijo odgovarjajoči znaki. Osnovna naloga iridodiagnostika je torej točno prebrati odtis na šarenici in v skladu s tem določiti način zdravljenja.
Mehanizem delovanja iridodiagnostike
Povsem natančno znanstvenikom še ni uspelo odkriti na kakšen način nastajajo znaki na šarenici, vendar predpostavljajo, da živčni impulz potuje iz obolelega organa na prav določeno cono šarenice. Na primer če imate težave z jetri, se bo na šarenici v coni jeter pojavil določen znak. Ali drug primer: po ugrizu klopa se lahko v coni srca na šarenici pojavi znak vnetja. Napačno je mnenje ljudi, da potem, ko prebolijo kakšno bolezen, le-ta brez sledu izgine iz organizma.
Včasih se zgodi, da živčni impulz ne pride do šarenice. Zato se znak ne pojavi. Vendar so ti primeri redki. Vsak znak na šarenici, vsaka črtica in linija, vsaka pika izkušenemu iridodignostiku govori o skrivnostih človeka. Če bi na šarenico pogledali skozi mikroskop, bi videli čudovito sliko najrazličnejših barv, poleg tega se šarenica krči in razteza. Lahko bi rekli, da živi svoje posebno življenje.
Šarenica je okroglo polje, ki je razdeljeno na cone. Vsaka cona ustreza določenemu organu. Obstajajo različne sheme šarenice, kar nasprotniki iridodiagnostike navajajo kot osnovni argument. V času nastanka iridodiagnostike so bile njene možnosti omejene, takrat je bil osnovni instrument za diagnozo povečevalno steklo. Poleg tega dobljenih podatkov ni bilo mogoče primerjati s podatki, pridobljenimi z drugimi metodami medicine. Spremembe v načinu življenja ter masovna onesnaženja okolja povzročajo obolevanja organov, ki v prejšnjih časih niso bila tako pogosta. Zato so se morale pojaviti nove sheme šarenice.
Imel sem srečo, da sem bil udeleženec prve skupine uradno izobraževanih iridodiagnostov v takratni Sovjetski zvezi leta 1987. Predavali so nam profesorji z izjemno širokim in raznovrstnim znanjem. Potem sem imel priložnost nadgrajevati svoje znanje v Nemčiji pri največjih strokovnjakih. Ob tej priložnosti bi izrazil hvaležnost vsem svojim učiteljem.
Kako izgleda iridološki pregled?
Iridodiagnostika se izvaja z osvetlitvijo očesa s posebnim mikroskopom. Iridodiagnostik med samim pregledom takoj navaja diagnoze in jih kasneje tudi zapiše. Pregledni list iridodiagnostik podpiše in ga na koncu izroči pacientu. Pregled ne potrebuje nobenih priprav, poteka hitro in je popolnoma neboleč in neškodljiv.
Možnosti iridodiagnostike
Upoštevajoč dejstva, da se znaki na šarenici delijo na stalne, s katerimi se človek že rodi, in pridobljene, ki se pojavijo v teku življenja, iridodiagnostika ponuja naslednje možnosti diagnosticiranja:
prvič: diagnosticiranje današnjega stanja notranjih organov človeka, drugič: diagnosticiranje bolezni, ki jih je človek prebolel v preteklosti, tretjič: diagnosticiranje bolezni sorodnikov,
četrtič: predvidevanje možnosti bodočih bolezni.
Današnje zdravstveno stanje človeka je najbolj pomembno, saj se vedno predstavlja točno diagnosticiranje kot en od največjih problemov v medicini. Iridodiagnostika ponuja diagnoze z verjetnostjo pravilne ugotovitve 85-90%. Pogosto se dogaja, da iridologa obiščejo ljudje, ki so pred tem izkoristili vse možnosti uradne medicine. Ta možnost iridodiagnostike omogoča, da se bolezni odkrijejo v zgodnji, začetni fazi. Ne smemo pozabiti, da 70% bolezni poteka skrito, in sicer brez bolečinskih znakov. Torej iridodiagnostika ponuja tako kurativno, kot tudi preventivno zdravljenje.
Druga sposobnost iridodiagnostike je izredno pomembna in sicer odkrivanje preteklih bolezni. Večina mojih kolegov in pacientov ne smatra za pomembne bolezni, ki smo jih preboleli v preteklosti. Zavedati se moramo, da vsaka bolezen pusti sledove v genetskem spominu celic. Tako rekoč gre za poškodbe v tkivih.
Na primer, če je človek prebolel škrlatinko, strupi ostanejo v celicah ledvic. Zelo pogosto se dogaja, da se pacient na pregledu čudi: «Saj nisem imel nobenih problemov z ledvicami?! Vedno sem bil zdrav.« Bolezen se prikrade v organizem skoraj neopazno, brez bolečinskih znakov.
Primer, ki ga vsi poznate - moški pri 45 letih iznenada umre zaradi infarkta srca in pred svojo smrtjo ni čutil nobenih simptomov. Prav pred infarktom pa lahko iridodiagnostika razpoznava 100% predinfarktno stanje, EKG pa običajno ne pokaže nič.
lridodiagnostika je v medicini edina metoda, ki dopušča preventivno diagnosticiranje zdravja človeka. Naj na koncu dodam, da se bolezenski spomin v celicah sproži samo, če se provocirajoči dejavnik dejansko pojavi. Na primer, pri ženskah je to lahko klimakterij.
Tretja sposobnost iridodiagnostike še ni povsem raziskana. Z gotovostjo pa lahko govorimo o nagnjenosti k določenim boleznim. Sledi na šarenici ne pokažejo čisto vseh bolezni prednikov. Najbolj se vidijo nagnjenja k visokemu pritisku, sladkorni bolezni, ranam na želodcu, kamnom v žolčniku, povečanju prostate itd. Pomembno je vedeti, da se da bolezni, h katerim smo dedno nagnjeni, preprečiti, če se jih odkrije dovolj zgodaj in se primerno ukrepa.
In četrta možnost ali sposobnost iridodiagnostike ponuja, da se na podlagi predhodnih treh možnosti ugotovi najšibkejši organ v telesu, ki je lahko vzrok za težave v prihodnosti. To je izredno pomembno zato, ker je vsak organ povezan z drugimi organi in povzroča bolezni v povezavi s tem organom. Na primer, debelo črevo povzroča bolezni pljuč. Tukaj se dotikamo problema primarnih in sekundarnih bolezni. Navajam še en primer: če človeka bolita sprednja zoba bo obiskal zobozdravnika, vendar nihče ne bo pomislil, da te bolečine lahko pomenijo problem v urogenitalnih organih.
Učinkovitost četrte sposobnosti iridodiagnostike je v celoti odvisna od analitičnih sposobnosti iridologa. Potrebno je hitro in natančno povezati vse podatke, ki so jih dale zgoraj naštete tri možnosti in iz tega potegniti pravilen zaključek. V nasprotnem primeru lahko nepravilen zaključek povzroči popolnoma napačne ukrepe.
Zato mora biti iridolog obvezno izkušen zdravnik, ki ima široka znanja iz vseh področij medicine. V najboljšem primeru je dober poznavalec tako uradne, kakor tudi stare klasične medicine. Drugače povedano, iridolog se stalno nahaja na meji med obema medicinama. Na primer, diagnoza atopični dermatitis. V uradni medicini ta diagnoza pomeni alergijo na mleko in pšenico, v klasični medicini je to genetska bolezen, ki je podedovana od prednikov. Zato so tudi pristopi k zdravljenju povsem različni.
Še enkrat bi želel poudariti, da je zelo pomembno, izhajajoč iz medicinskih izkušenj, določiti med množico šibkih organov tistega, ki kar najbolj ogroža človekovo življenje. Primer: na šarenici je lahko najbolj izražen znak za rano na želodcu. Vendar je manjša zatrdlina na dojki, ki se je pojavila pred kratkim, veliko bolj pomembna, saj se lahko razvije v rak dojke.
Kot vidite, iridodiagnostika daje možnost jasnega vpogleda v zgodovino bolezni. To je približno tako, kot če vključimo televizijo ali računalnik, in se na zaslonu pojavijo vsi pomembni dogodki dneva. Zdravnik, ki na visoki ravni obvlada iridodiagnostiko, je s tem znanjem tako dobro oborožen, da lahko hitro razpozna osnovni vzrok bolezni. Stara klasična medicina ponuja izjemno veliko možnosti za preventivno in kurativno zdravljenje. Prišli smo do glavnega cilja iridodiagnostike – možnost zdravljenja.
Osnovni cilji
Skoraj nobenemu pacientu ni potrebna samo iridodiagnostika brez zdravljenja. Kljub temu je v svetu najbolj razvita iridodiagnostika, ki služi zgolj v diagnostične namene. To kaže, da taki iridologi preprosto ne poznajo vseh možnosti, ki jih nudita obe vrsti medicine. Imel sem priložnost govoriti s pacienti, ki so obiskali iridologa v Italiji, le ta pa jim je povedal, da so vsi ljudje z rjavo šarenico obsojeni na ledvične kamne, kar seveda ni res. Ali druga smešna trditev, da so vsi modrooki obsojeni na izumrtje. To je čisto omalovaževanje in nepoznavanje iridodiagnostike. Na žalost lahko take šarlatane srečamo na vsakem koraku. Skoraj vsak pacient potrebuje po iridodiagnostiki še zdravljenje, zato mora biti iridolog izkušen terapevt, ki obvlada več metod zdravljenja.
Kdo je lahko iridolog?
Na prvem mestu bi želel jasno povedati, da je iridodiagnostika elitni poklic. Iridolog mora imeti določene psihofizične lastnosti. Zato ne more biti vsak človek iridolog.
Osnovne lastnosti iridologa so naslednje:
- Zdravniške izkušnje
- Sposobnost analize podatkov
- Zelo hitro razmišljanje
Med pregledom je oko osvetljeno z zelo močno svetlobo in mora biti
pregled dokaj hitro opravljen. Zato se z iridodiagnostiko ne morejo
ukvarjati počasni ljudje. Posebej je to pomembno pri pregledu otrok.
- Sposobnost točnega razpoznavanja barv
- Sposobnost natančnega določanja položaja znaka oz. mere na oko
- Poznavanje tudi drugih podobnih načinov diagnosticiranja
- Včasih je potrebno za bolj natančno diagnozo uporabiti tudi druge
metode. Obvezno poznavanje homeopatije, ker se da samo z njeno
pomočjo zdraviti vse vrste kroničnih bolezni
- Uporaba kvalitetne opreme.
Iridodiagnostike ni mogoče opraviti s povečevalnim steklom. Na takšen
način so delali 100 let nazaj
- Sposobnost intuitivnega mišljenja.
Dober iridolog mora združevati v sebi tako tehnično kot tudi ustvarjalno
mišljenje
- Znanje nemščine, saj je osnovna literatura napisana v tem jeziku
- Pošten odnos do pacientov, kar pomeni zavedanje možnosti
iridodiagnostike, kajti v nekaterih primerih se z iridodiagnostiko
pacientu ne da pomagati. Poznani so primeri, ko so bili ljudje zavedeni
iz povsem komercialnih namenov, kot na primer obljuba
diagnosticiranja epilepsije, kar absolutno ni možno. Ali postavitev
diagnoze: utrujenost živčnega sistema. Na Madžarskem se je še celo
pojavil oglas za iridodiagnostiko med oglasi za prostitutke !
Z iridodiagnostiko se ne more ukvarjati kdorkoli, potrebno je imeti obširno znanje.
Mag. s.c. Sergej Kajumov, dr.med., D.O.
Vabljeni na našo spletno stran:
www.iridodiagnostika.com
-- |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
